Velika planina

Ohranjena pastirska tradicija v neokrnjeni naravi 

Velika planina je z odloki občine Kamnik in drugimi veljavnimi akti posebej zaščiteno območje, ki obsega 557 hektarjev gorskega sveta med 1400 in 1666 metri nadmorske višine, ki ga dosega najvišji vrh Gradišče. Zaradi izjemnih razgledov na vrhove Kamniško Savinjskih Alp in Ljubljansko kotlino ter ohranjene pastirske dediščine jo mnogi razglašajo za najlepšo slovensko planino.

Čudovito pastirsko planoto s pastirskimi naselji v srcu Kamniško Savinjskih Alp obsega celotno Poljansko planoto, ki jo sestavljajo Velika, Mala in Gojška planina, Konjščica ter planina Dol. Tu so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi kočami s prepoznavno arhitekturo, ki predstavlja zaščitni znak planote. Velikoplaninski pašniki se razprostirajo na 1550 metrih, kjer se je včasih razprostiral strnjen gozd, ki pa se je že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči predstavljajo idealne pogoje za letno pašo govedi, saj ozelenijo kmalu po pričetku pomladi.

Danes planino v najnižjih območjih še prekriva redek smrekov, macesnov in bukov gozd, višji deli pa so nekoliko kamnitni in ponekod poraščeni z ruševjem.

Velika planina je največja slovenska planina, meri skoraj 560 hektarjev. Na planoti najdemo tudi dve naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in sta nastali udornici, čez poletje se v Mali Vetrnici obdrži sneg.

Pastirsko naselje na Veliki planini je eno redkih ohranjenih te velikosti v Evropi. Vsako leto privabi številne obiskovalce, ki pridejo uživati v neokrnjeno naravo, se sprostiti ob razgledu in svežem zraku ter prigrizniti domače pastirske izdelke.

Idiličen razgled na mogočne višave

Potep po Veliki planini poleg odlične ideje za družinski izlet, ponuja tudi pravo sprostitev za naša čutila. Mogočni vrhovi, ki se razprostirajo okoli nas, so prava paša za oči. Na zahodnem delu nas v sklenjeni verigi pozdravijo Grintovec, Skuta, Planjava in Ojstrica in Kalški Greben, ki se z Velike planine tudi najlepše vidijo.

V radiju dveh kilometrov od Gradišča na Veliki planini, se lahko odpravite tudi na Črnuški dom na Mali planini (1526 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), Jarški dom na Mali planini (1520 m), do Kapele Marije Snežne, na Koritni vrh (1648 m), Poljanski rob (1569 m) in Planino Konjščico, od koder je še posebej spektakularen razgled na skalnate vršace Krvavca, travnato Mokrico nad dolino Kamniške Bistrice in piramidastega Grintoveca.

Kako priti na Veliko planino? (Foto12-zemljevid, motiv pohodniki, poti)

Na Veliko planino lahko pridete po številnih pešpoteh ali z nihalko.

Nihalka se nahaja v Kamniški Bistrici, iz Kamnika oddaljena 10 km. Do nihalke lahko pridete iz Kamnika, kjer sledite tablam za Kamniško Bistrico in Gornji Grad ter na zadnjem večjem križišču zavijete levo proti Strahovici, od koder se cesta odcepi levo za Kamniško Bistrico. Približno 5 kilometrov iz Strahovice vas bo na desni strani čakalo parkirišče in pogled na nihalko. Nihalka vas v petih minutah zapelje na Veliko planino. Od tam lahko pot nadaljujete peš (30 minut) ali z dvosedežnico.

O voznem redu nihalke, delovanju naprav in smučišč, gostinski in turistični ponudbi, trenutnih aktivnostih in dogajanju na Veliki planini, kliknite na http://www.velikaplanina.si/ ali http://www.velikaplanina.eu/

Velika planina je prepredena s številnimi označenimi in neoznačenimi potmi. Najvišje pripelje gozdna cesta iz Kranjskega Raka. Daljše ture pa so dostopne po planinskih poteh iz Strahovice mimo sv. Primoža, od doma v Kamniški Bistrici in Kopišč čez Dol, od Kocbekovega doma na Korošici in iz Luč preko prelaza Volovjek. Natančen potek poti najdete tukaj.

Ena od možnosti je prelaz Črnivec, ki ga iz ljubljanske strani osvojite prek Kamnika, iz štajerske pa prek Zgornje Savinjske doline. Malo pod vrhom (iz ljubljanske strani) zavijte za Kranjski Rak. Na Volovljeku zavijete levo na gozdno cesto, kjer nekaj kilometrov naprej parkirate ob cesti.